ELEKTRARNE

Proizvodnja električne energije:

Energija se nahaja v naravi v »surovi« obliki in jo moramo prilagoditi naši uporabi.Glede na obliko delimo izvore naravne energije na:

a)dinamične in

b)latentne.

Dinamični izvori so tisti, ki se v naravi nenehno obnavljajo.Če jih izkoristimo, dobimo koristno energijo, v nasprotnem primeru pa je ta energija za nas izgubljena.Poznamo jo predvsem kot vremenske pojave oz. krožni naravni proces.Deloma jo lahko tudi shranimo in akumuliramo.Tako lahko izkoriščamo energijo tekočih voda, vetra, sončno energijo ter energijo plime in oseke.

Latentni izvori pa so vsi tisti, ki jih ni mogoče obnavljati.Njihova dobra lastnost je, da energijo teh izvorov enostavno shranimo (notranja energija).Ti izvori so: nafta, premog, plin, jedrsko gorivo.

Funkcija katerekoli elektrarne je torej pretvarjanje naravne oblike energije v električno.Pri procesu pretvarjanja moramo vedeti, da je električna energija samo ena izmed prehodnih oblik energije, ki jo moramo takoj pretvoriti v drugo obliko (toplotno, mehansko, magnetno,…).Električne energije v večjih količinah ne moremo shraniti.

Delitev elektrarn:

1.Po vrsti toka:

-enosmerne

-izmenične

2.Po velikosti:

-mini (privatne)

-industrijske

-regijske

-meddržavne

3.Po načinu pogona:

a)HE (hidroelektrarne):

-pretočne

-akumulacijske

-prečrpovalne

b)TE (termoelektarne) na:

-trda goriva

-tekoča goriva

-plin

-jedrsko gorivo

c)elektrarne na veter

Hidroelektrarne:

Kinetično ali potencialno energijo, ki jo ima tekoča oz. akumulirana voda, spremenimo v mehansko energijo s pomočjo vodnih pogonskih strojev.To so vodne turbine, ki poganjajo generatorje električne napetosti.Gledano s stališča stroškov vhodne energije je taka proizvodnja električne energije najcenejša.

Približno moč hidroelektarne lahko določimo po empirični enačbi:

P = 8 Q L H (kW); Q= povprečen pretok v m3/s, L H=padec vode v m

Pri tej enačbi (v konstanti) upoštevamo tudi že izkoristek vodne turbine (0.85) in generatorja (0.96), pri čemer moramo vedeti, da se Q in L H lahko spreminjata, s tem pa tudi izkoristek vodnih turbin.

Glede na nihanje pretokov delimo reke na:

-ledeniške(dokaj stalen pretok)

-snežne(velik pretok spomladi)

-hudourniške(povečan pretok ob vsakem deževju)

Delitev hidroelektarn:

Glede na mehansko obliko energije, ki jo ima voda, delimo HE na:

-pretočne

-akumulacijske

a)Pretočne HE izkoriščajo sproten dotok vode, pri čemer ne upoštevamo dnevne in tedenske akumulacije.Glede na način gradnje ločimo še:

-stebrski

-rečni

-rokavski ali kanalski

b)Akumulacijske HE morajo imeti naravno ali umetno jezero, v katerem se akumulira voda. Akumulacija je lahko dnevna, tedenska, mesečna, sezonska, letna ali pretočna.Jez se lahko polni tudi s prečrpavanjem vode ob viških električne energije.Gladina vode v akumulacijskih jezovih močno niha. Glede na način gradnje poznamo:

-kaverniški tip

-elektrarne s površinsko zgradbo

-akumulacijske – prečrpovalne

Vrsta elektrarne je odvisna predvsem od topografskih in hidroloških pogojev, hidroenergetskega izkoriščanja reke, interesov kmetijstva (namakanje), gospodarstva (plovnost), naravnega varstva,…

Glavni objekti HE so:

-Jez (pregrada) je v strugi reke ali pa zapira vso dolino.Pregrada je lahko nasuta (zemlja, pesek, kamenje), armiranobetonska oz. kombinirana.Zdržati mora vse pritiske vode za pregrado.Jez je lahko sestavni del elektrarne, lahko pa je ločen in ga povezuje z elektrarno kanal oz. tunel.

-Zapornice (gibljivi jez) nam omogočajo pretok odvečne vode in s tem spreminjajo višino zgornje vode v jezu.So sestavni del vsakega jeza.Ločimo glavne in zagatne zapornice.

-Vtoki so tisti deli HE, kjer voda iz jezu vstopa v dovodno turbinsko cev ali pa v dovodni kanal.

-Rovi in tlačni cevovodi služijo za dovod vode do elektrarne , ko je le-ta ločena od jezu.To so lahko podzemni rovi ali cevovodi z več metri premera izdelani iz armiranega betona.

-Iztoki so cevi, ki odvedejo vodo iz turbine nazaj v strugo reke.

-Strojnica je prostor nad generatorjem, v katerem so hidravlični regulator turbine, naprave za nadzor in upravljanje in ter mostni žerjav.

-Hodniki povezujejo posamezne dele elektrarne in omogočajo dostop do njih.

-Temelji so pri HE še posebej zahtevni; ne smejo prepuščati vode, hkrati pa jih voda ne sme izpodžirati.

 

Pretočne hidroelektrarne:

-Stebrski tip:

Za ta tip elektrarne je značilno, da je grajena v strugi reke, ki ima manjše pretoke in padce.Vsaka turbina in generator imata svojo strojnico v stebru, ki s pretočnimi polji tvorijo jez (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbolt, Mariborski Otok).

-Kanalski tip:

To je elektrarna izven struge reke.Pri tem je potrebno speljati do nje umetni betonirani kanal z nasipi, pri čemer dosežemo večje padce in hitrost vode.Po stari strugi pa teče še vedno del vode-življenski minimum in odvečne vode.

-Rečni tip:

Ločimo dve vrsti elektrarn:

-s strojnico v strugi reke

-s strojnico izven nje

Prve gradijo predvsem na širših rekah, kjer lahko nastopi problem plovnosti.Pretočna polja so ločena od strojnice (Fala na Dravi, Solkan na Soči, Vrhovo na Savi).Druge, elektrarne s strojnico izven struge reke so glede na princip podobne kanalskemu tipu, ker je voda speljana po krajšem dovodnem kanalu do strojnice, ki pa je v tem primeru na bregu struge reke.

Akumulacijske hidroelektrarne:

-Kaverniški tip:

Ime je dobila po kaverni - votlini, v katero je v celoti postavljena.Razen jezu in turbinskih iztokov je ta elektrarna v celoti zgrajena pod zemljo.Voda je zajezena na strugi, pri večjih akumulacijah pa z dolinsko pregrado (HE Plave in Doblar na Soči).

-Visokotlačna HE s površinsko zgradbo:

Elektrarna je postavljena na površino, cevovod pa pod zemljo ali pa s tlačnim cevovodom na površini zemlje.

-Prečrpovalne HE:

Imeti bi morali umetno jezero in ga polniti s črpanjem vode iz reke, ko bi imeli dovolj električne energije, to je v nočnih urah, ko obratujejo predvsem termoelektrarne.Taka elektrarna bi imela zelo obratovalne ure, zaradi česar bi bila cena električne energije zelo visoka.

-HE z občasnim pretokom:

Izkoriščajo bibavico na morju.Elektrarno postavijo ponavadi na začetku naravnega zaliva, kjer s pregrado ustvarijo začasen jez in prisilijo morsko vodo, da teče preko turbin.

Vodne turbine:

So pogonski stroji, ki pretvarjajo potencialno in kinetično energijo vode v mehansko oz. v delo.Obstaja več vrst vodnih turbin, od katerih uporabljamo danes največ: Bankijevo, Peltonovo, Francisovo in Kaplanovo.Glede na njihove lastnosti jih delimo glede na način pretvarjanja vodne energije:

-akcijske (enotlačne) in -reakcijske (nadtlačne)

Pri akcijskih turbinah se vsa kinetična energija spremeni v potencialno energijo v vodilniku.Pri reakcijskih pa se spremeni samo en del, drugi pa na gonilniku.

 

Termoelektrarne:

Izgradnja elektrarne na premog je vezana na nahajališča premoga, dovolj velike vodne vire, odlagališča pepela in žlindre, velike količine dimnih plinov in navsezadnje tudi na težišča porabe električne energije.

Premog se vžge pri temperaturi od 300 do 5000C.Pri izgorevanju (oksidaciji) pa potrebujemo tudi zadostno količino zraka, da dosežemo popolno izgorevanje s čim manj pepela in dimnih plinov.V kurišču nastane temperatura od 1000 do 12000C.

Deponije premoga pomenijo skladiščne prostore za premog na prostem.Zaradi nemotenega obratovanja zadoščajo rezerve približno za mesec dni.Deponija je v neposredni bližini elektrarne ali rudnika.Premog nato transportiramo po trakovih do dnevnih silosov ob mlinih (nevarnost samovžiga premoga!).

Kotlovske naprave rabijo za pretvarjanje toplotne energije premoga v toplotno energijo pare.Premog prehaja iz silosov in dodelilnikov na ventilatorske mline.Ventilatorji nato premogov prah potisnejo v gorilnike.V mline so preko kanalov speljani vroči plini, ki segrevajo premogov prah na približno 1700C.

Kotel je naprava, v kateri se nosilci toplote segrevajo ali uparjajo.Ker najpogosteje uporabljamo paro, govorimo o parnih kotlih.

Napajalno vodo črpajo črpalke iz napajalnega rezervoarja in jo potiskajo skozi predgrevalnike na vrhu kotla v sam kotel.Voda pride najprej v grelnik, nato pa v uparjalnik iz katerega gre nasičena para v izločevalnik vode in izločena voda nazaj v uparjalnik, para pa v pregrevalnik.

Kondenzator je naprava, ki spremeni paro v kondenzat, kar dosežemo s pomočjo hladilne vode, ki kroži skozi kondenzator po zaprtem cevnem sistemu.

Hladilna voda ohlaja paro v kondenzatorju, da zopet dobimo vodo, ki pa mora biti tudi očiščena in dekarbonizirana..To je tudi zaprt hladilni sistem.

Dimni plini vsebujejo veliko prašnih delcev (pepel) in žveplovega dioksida.Pri izstopu iz gorilne komore imajo še visoko toplotno energijo, zato jih izkoristimo za pregrevanje pare ter segrevanje napajalne vode in zraka.Prašne delce izločamo na več načinov: z vodno prho, ciklonske in elektrofiltre.

Pepel odvajamo iz filtrov in kurišča s pomočjo transportnih naprav (tekoče rešetke).

Parne turbine pretvarjajo kinetično energijo pare v mehansko, ki se odraža v vrtenju rotorja, na katerega je vezan generator.

Elektrarne na tekoče gorivo:

Kot pogonski stroj uporabljamo v elektrarni na tekoče gorivo dizelski motor.V primerjavi s parnimi stroji ima ta sistem dosti boljši izkoristek, manjšo težo in dimenzije, hiter zagon in nizke investicijske stroške.

Plinske elektrarne:

Pomembne so pri pokrivanju koničnih obremenitev in ob izpadu drugih elektrarn, ob pomanjkanju hladilne vode ter pri slabšem prenosnem električnem omrežju.Glede na pogonske stroje delimo plinske elektrarne na :

elektrarne s stroji z notranjim izgorevanjem in elektrarne s plinskimi turbinami.Stroji z notranjim izgorevanjem so popolnoma podobni strojem na tekoča goriva - dizelski motorji.Elektrarne s plinskimi turbinami pa uporabljajo naravni plin, katrega prednost je, da vsebuje izredno malo žvepla, pri izgorevanju pa so emisije ogljikovega dioksida majhne.

Prednosti plinskih elektrarn:

-majhen potreben prostor za izgradnjo

-majhni investicijski stroški

-nepotrebnost hladilne vode in ekološka čistost (ni pepela)

-kratek zagonski čas

-enostavno vzdrževanje in upravljanje

Slabost pa je visoka cena zelo kvalitetnih goriv, kot sta zemeljski plin in kurilno olje.

Jedrske elektrarne:

so po načinu pretvarjanja toplotne energije v električno popolnoma podobne klasičnim termoelektrarnam.Toplotno energijo pridobimo v jedrskem reaktorju iz notranje energije atoma.

Jedrsko gorivo je material, ki ga uporabljamo za pridobivanje toplote v jedrskih reaktorjih (trdno ali tekoče).Goriva morajo vzdržati visoke temperature, obstojna morajo biti na radioaktivno sevanje. Dobro morajo prevajati toploto, ne smejo biti agresivna na ostale snovi,…

Zgradba reaktorja:

Reaktorska posoda je jeklena posoda, v kateri so sredica, kontrolne palice in ogrodje sredice.

Kontrolne palice – z njimi nadziramo verižne reakcije in s tem tudi reguliramo toploto v reaktorju (iz Ag,In,Hf,Cd,B).

Moderator v tekočem stanju služi kot hladilno sredstvo (voda, težka voda, grafit, Be).

Hladilno sredsvo obdaja gorivo in odnaša toploto v izmenjevalnik (uparjalnik) toplote ali pa neposredno v obliki pare na parno turbino.

Zadrževalni hram je zgradba, v kateri se nahajajo reaktor, tlačnik, črpalke reaktorskega hladila, uparjalnik in druga oprema.

Pomembno je tudi varstvo okolja oz.spreminjanje klime.Zaradi uporabe fosilnih goriv narašča emisija ogljikovega dioksida – pojavlja se t.i. »topla greda«.Tu ne gre prezreti tudi problematike jedrskih radioaktivnih odpadkov.

Alternativni viri:

Med alternativne vire štejemo izkoriščanje in pretvarjanje sile vetra, sončne in geotermalne energije, energije vodika in valovanje morja v električno energijo.Voda ima med obnovljivimi viri energije največjo gostoto moči, zato je najekonomičnejša za izkoriščanje.

Elektrarna na veter:

Veter je posledica gibanja zračnih mas in je nosilec kinetične energije, ki jo lahko s pomočjo vetrnega kolesa spremenimo v mehansko energijo, ki pa lahko poganja električni generator.

Gorivne celice:

Pri vsaki oksidaciji, tudi pri gorenju, se odvija proces izmenjave elektronov.V gorivnih celicah poteka izmenjava elektronov kontrolirano, tako da iz nje dobimo električno, toplotno ali kar obe energiji.Gorivne celice so torej elektrokemični pretvorniki energije.Kot gorivo uporabljamo vodik ali zemeljski plin.

 

 

 

Viri (literatura):

-IC ELES

-Milan Prejac: Električne naprave in energetika

-Franjo Majdanžić

-Hrvoje Požar: Osnove energetike

-Bogoljub Orel: Energetski pretvotniki